Omemba: Nenad Ljubotina

»V mir in tišino nedeljskega popoldneva je boleče zarezala vest, da si odšel. Ne samo do Kopra, kamor si se tako zelo rad z naših vaj in koncertov vračal domov in ne samo do hrvaškega morja, kjer so bile tvoje korenine in kjer si iskal svoj mir ... odšel si za vedno. Tvoje roke ne bodo več izvabljale divjih ritmov iz tvoje bugarie ... za vedno je utihnil tvoj prodoren glas, ki je polnil dvorane ... ne moremo še povsem dojeti. Še manj razumeti. Kjerkoli že zdaj si, ostajaš v naših srcih. Z nami. Tvoje veliko srce, baro ilo ... te je izdalo ...«

»Nekje jeseni 1989 mi je Vlado Kreslin ponudil, da skupaj z njim odigram nekaj romskih skladb na enem od njegovih koncertov v stari Ljubljani.«

»Nismo razmišljali o nekem pogumu ali o odločitvi. Naš nastanek in delovanje je bilo vedno posledica nekih čudnih naključij, ki so se nam skozi kariero dogajala.«

»Ker so razlike med samimi dialekti tako močne se je zelo težko vsega naučiti, tako da se omejujemo le na razumevanje tistega, kar pojemo.«

»Romi nasploh cenijo glasbenike bolj kot ostali ljudje. Če pa igraš njihovo glasbo in to počneš dobro, te cenijo ne glede na poreklo ali barvo.«

»Ampak v vseh teh letih smo se naučili nekaj pogovornih fraz in se prav dobro sporazumevali tudi s samimi Romi v romščini.«